ZDA so uvedle sankcije proti brazilskemu vrhovnemu sodniku Alexandru de Moraesu, obtoženemu cenzure, samovoljnih pridržanj in kršitev človekovih pravic. Sankcije, ki jih je podprl nekdanji predsednik Trump, so bile izrečene na podlagi zakona Magnitsky, kljub temu da vlagatelj, ki ga je zastopal Magnitsky, meni, da Moraes ne izpolnjuje pogojev za to. Kritiki trdijo, da Trump z izenačevanjem sodnika s korumpiranimi in nasilnimi osebami izkrivlja namen zakona, ki je namenjen kaznovanju za hude kršitve človekovih pravic in pomembno korupcijo.

Rusija je v torek izvedla napad na kaznilnico v Zaporožju, pri čemer je umrlo najmanj 25 ljudi, kar kaže na nadaljnje oddaljevanje od Združenih držav. Medtem so visoki ruski politiki kljub mednarodnim sankcijam obiskali Švico, kjer je predsednik zgornjega doma ruskega parlamenta v Ženevi širil vojno propagando, kar je sprožilo ogorčenje Ukrajine.

Nove ugotovitve so ruskega predsednika Vladimirja Putina označile za moralno odgovornega za smrt britanske državljanke, ki je umrla zaradi kemičnega živčnega strupa. Ženska je bila žrtev poskusa atentata z živčnim strupom.

Izrael je bil obtožen kršenja premirja in nadaljevanja napadov v Gazi, pri čemer je bilo ubitih več Palestincev. Hamas je bil obtožen usmrtitve osmih Palestincev, ki naj bi sodelovali z Izraelom, kar je povzročilo zaskrbljenost glede represije v Gazi. Trump je izjavil, da bodo razorožili Hamas, če tega ne bodo storili sami, in pozval k vrnitvi posmrtnih ostankov talcev.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal obtožbe o trgovini s kokainom in izjavil, da je še vedno predsednik Venezuele. Na sojenju je bil pripeljan s helikopterjem in oklepnimi vozili, kar je pritegnilo veliko pozornosti. EU je dogajanje označila kot priložnost za Venezuelo, medtem ko je Macron kritiziral ameriško metodo. Trump je zagrozil novi voditeljici Venezuele, Kitajska pa je zahtevala Madurovo izpustitev. Kolumbijski predsednik je izdal nove ukaze vojakom. ZDA zanikajo, da so v vojni z Venezuelo. Spiegel je objavil oceno o mednarodnem pravu v povezavi z dogajanjem.

V prestolnici New Delhi je policija začela preiskavo po ponedeljkovih protestih na univerzi Jawaharlal Nehru (JNU), kjer so študenti domnevno vzklikali sporna gesla proti predsedniku vlade Narendri Modiju in notranjemu ministru Amitu Shahu. Do incidenta je prišlo po tem, ko je vrhovno sodišče zavrnilo prošnjo za varščino Umarju Khalidu in Sharjeelu Imamu, ki sta obtožena sodelovanja pri načrtovanju nemirov v New Delhiju leta 2020. Varnostna služba univerze je že podala uradno prijavo na policijo in zahtevala kazenski pregon odgovornih oseb. Odzivi indijske politike so bili ostri, predvsem iz vrst vladajoče stranke BJP, kjer so dejanja označili za poskus destabilizacije države. Minister Ashish Sood je poudaril, da demokracija sicer dopušča nestrinjanje, vendar ne opravičuje osebnega nasilja ali groženj najvišjim predstavnikom države. Poleg policijske preiskave je vodstvo univerze odredilo tudi notranjo preiskavo, da bi identificirali vse vpletene študente in organizacije, ki so sodelovale pri dogodku. Kritiki, med njimi minister Kapil Mishra, so protestnike označili za grožnjo nacionalni varnosti, hkrati pa so izrazili očitke na račun opozicijskih voditeljev, ki naj bi posredno podpirali radikalne elemente. Dogodek je ponovno razvnel razprave o mejah svobode govora na indijskih izobraževalnih ustanovah in o politični polarizaciji, ki spremlja sodne postopke proti aktivistom, vpletenim v pretekle nemire.

Španija je napovedala devet ukrepov proti Izraelu, vključno s popolnim embargom na orožje in prepovedjo vstopa izraelskim uradnikom v državo. Premier Pedro Sanchez je Izrael obtožil genocida. Medtem pa islandska zunanja ministrica Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir pravi, da Islandija ne razmišlja o prepovedi prevoza vojaške opreme v Izrael skozi svoj zračni prostor, kot je to storila Španija.